Več o dr. Janezu Evangelistu KrekuJANEZ EVANGELIST KREK,Kdo je dr. J. Ev. Krek? Krek kot človek, osebnost svojega časa!
»Kraljevski pogreb – in vendar je ležal v krsti mož, ki je umrl v revščini, brez denarja, mož, ki je zmogel imeti svojo lastnino samo obleko, ki jo je nosil na sebi, svoje knjige in skromno opravo svojega stanovanja, mož, ki v celem svojem življenju ni bil niti enkrat res lepo oblečen in ki niti skozi mesec nikdar ni imel v žepu več denarja, kot ga je potreboval od danes do jutri. A z zakladi svojega duha in svojega srca je kraljeval med nami, kakor še nihče pred njim; za njim smo šli kot za kraljem v življenju, po njegovih potih hočemo hoditi po njegovi smrti; ubogali smo ga kot kralja in ljubili kot očeta, ...« Krek je bil nekaj posebnega že od otroških let naprej. Trdo, skromno življenje v težkih razmerah v družini, - oče mu je umrl, ko je imel devet let in pol in je ostala mati sama s šestimi otroki, - je dr. Kreka zaznamovalo za celo življenje. Krek je bil nadpovprečno nadarjen fant, saj ga sošolci opisujejo, da se nikdar ni posebej učil, rad pa je pomagal z inštrukcijami ali izdelavo nalog. Še posebej se je to izkazal v gimnazijskih letih, ko se je moral tudi sam preživljati, ker za njega ni bilo več prostora v internatu Alojzijvišču. Po naravi je bil izredno živahen, večni šaljivec, zato ga nekateri tudi niso vedno resno jemali. Sam o sebi pravi: »V meni se preteka odločna gorenjska in šegava ribenska kri«. Takratni župnik v Selcih g. Vincenc Mayer, učen mož, ki se je že sam bavil s socialnimi, političnimi in znanstvenimi vprašanji pravi o mladem Kreku: »Ta fant bo nekaj posebnega; ali bo storil zelo mnogo dobrega ali pa zelo mnogo slabega; za oboje ima talent«. Krek je imel izredne talente za naravoslovne vede: za zgodovino, za tuje jezike, mimogrede na koncu življenja je govoril 20 jezikov, in profesor nemščine v gimnaziji mu je napovedoval: »Sie werden ein deutscher Dichter werden ! – Vi boste nekoč nemški pesnik«. Bil je talent za pisanje in organizacijo, saj je že v 5. razredu gimnazije pričel izdajati dijaški list »Lipica«, katerega je izšla na žalost samo prva številka, potem pa so jo nemškutarji prepovedali. Zato je kasneje pod psevdonimom objavljal v drugih revijah in na ta način prislužil še kakšen krajcarček. In katere so najbolj pomembne karakterne poteza in lastnosti dr. Kreka, ki ga spremljajo skozi celo življenje: Kot prvo omenjam nesebičnost. Nekoč je sošolcu prijatelju Antonu Pfajfarju omenil: »Kadar začne človek iti za denarjem in častmi, je že izgubil zmožnosti, biti voditelj«. Drugo ga odlikuje izreden pogum. Bil je kot na krilih, ker ga ni mučil ne denar, ne slava, videl je vedno jasen svoj cilj. »Rekel je: »Kadar se pokaže, da je kaka reč neobhodno potrebna, mora biti tudi mogoča.« Bil je izreden organizator in je znal zbirati svoje sodelavce, ki so nadaljevali v izvedbi njegovih idej: zadružništvo; delavska in kmetska gibanja – shodi; izobraževanje, bančništvo, razna društva; itd. V vse to ga je gnala ljubezen do bližnjega in iz nje izvirajočo ljubeznivost v občevanju do vseh ljudi, posebno z delavci in kmeti. On ni ustvarjal organizacije, društva, ...samo zaradi njihovega pomena za gmotni in duševni napredek, ampak tudi zaradi tega, kot sam pravi: » ker se v organizaciji navadijo ljudje, da delajo drug za drugega. S tem ubijajo v sebi sebičnost, .. si krepi versko in narodno zavest, se uče na eni strani discipline, na drugi strani pa kot odborniki, predsedniki, člani, ...vladati večjo družbo – da imamo ljudi, ki znajo ubogati in vladati, to je predpogoj samovladanja, svobode, ..« Vse to je bilo v Kreku v globoki zavesti trdne vere v Boga. Bil je globoko veren človek. Čeprav velik šaljivec in zaradi tega na videz brezbrižnež, temu seveda še zdaleč ni bilo tako. Bil je rahločuten, kar se odraža v njegovih pesmih kot npr. o materi, o domovini, ...v njegovih povestih, dramskih igrah, pismih,itd. A kljub temu korenjak, tako po telesni moči in zdržljivost, kot tudi odločen in trden v duhu uresničevanja svojih idej. Sam pravi: »vsega tega bi jaz ne zmogel, če ne bi bil iz take rodovine, da je moj stari oče še pri 70-tih letih plesal:« Ob priliki 20-letnice mašništva pa pravi: »Moji sošolci iz lemenata so že postarani; jim že gre čez poldne. Pri meni pa je ura še deset.« Skratka dr. Krek je bil resnično osebnost svojega časa na družbeno-političnem področju in v marsičem se moramo prav njemu zahvaliti, da se je zgodovina našega naroda odvila tako, da danes živimo v samostojni državi Sloveniji. Za njega lahko rečemo: general je padel, a smo zmagali ! Škofja Loka, 17. november 2016 Spisal: Franc Pfajfar
Na kulturnem domu v Selcih je vzidana Krekova spominska plošča, ki jo je izdelal kipar Lojze Dolinar in je bila prvič odkrita leta 1922. Med 2. svetovno vojno je bila plošča odstranjena, ponovno pa je bila odkrita leta 1979. Spodnja slika prikazuje Krekov lik na tej spominski pošči. Če kliknete na zgornjo sliko, se bo prikazala celotna spominska plošča. Ker je napis težko čitljiv, je spodaj napisan tekst na plošči:
SPOMIN NA TE NIKDAR NE BO SE ZGUBIL Več o Kreku si lahko preberete tukaj. |
Z gotovostjo lahko trdimo, da je dr. J. Ev. Krek največja osebnost v slovenskem prostoru v svojem času, ki je zaznamoval ne le svoj čas, ampak je tudi tlakoval prihodnost slovenskega naroda v družbeno političnem, kulturnem in tudi gospodarskem področju. Kaj je pomenil dr. Krek takratnim sodržavljanom nam lahko osvetli njegov sodobnik profesor Ivan Dolenc, doma iz Sopotnice pri Škofji Loki, ki je po Krekovem pogrebu, na katerem je bil tudi sam prisoten, zapisal: